Skoči na vsebino

Odločitev razsodišča v primeru ARDS 2007/16 – “njadi.si, nadji.si, anjdi.si, najd.si”

1. Stranki

Pritožnik: Najdi.si, informacijske storitve, d.o.o., Stegne 31, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju pritožnik)
Nosilec domene: Štampiljke Žiža Simon Žižmond s.p., Mizarska 20b, 5250 Solkan (v nadaljevanju nosilec domen)

2. Domensko ime in registrar

Domenska imena:

  • ”njadi.si”
  • ”nadji.si”
  • ”anjdi.si”
  • ”najd.si”

Registrar domen: Telekom, d.d.

3. Potek postopka

Pritožnik je dne 26.9.2007 preko ARNES-ove administrativne službe (v nadaljevanju administrator) vložil pritožbo v skladu z določbami 6.1 in 6.2 Pravil postopka alternativnega reševanja domenskih sporov pod vrhnjo domeno .si (v nadaljevanju Pravila ARDS), ki so del Splošnih pogojev za registracijo domen pod vrhnjo domeno .si (v nadaljevanju Splošni pogoji). Pritožnik v pritožbi zahteva prenos domen ”njadi.si, nadji.si, anjdi.si, najd.si”, ki so bile registrirane dne 3.12.2005, 24.11.2005, 23.3.2006 oziroma 5.10.2006, na pritožnika. Administrator je v skladu z določbo 6.8 Pravil ARDS dne 27.9.2007 ugotovil, da je pritožba popolna in jo po elektronski pošti in s priporočeno pošiljko poslal nosilcu domen, ki jo je prejel 1.10.2007. Istega dne je bil v skladu z določbo 6.9 Pravil ARDS obveščen tudi registrar, blokirane pa so bile tudi sporne domene. V skladu z določbami 7.1 in 7.2 Pravil ARDS je nosilec domen dne 18.10.2007 podal odgovor na pritožbo, ki je bil dne 22.10.2007 posredovan pritožniku. Dne 29.10.2007 je administrator v skladu z določbo 11.1 Pravil ARDS obema strankama poslal poziv k poravnavi, ki sta ga obe stranki postopka prejeli 30.10.2007. Dne 8.11.2007 je rok za poravnavo neuspešno potekel. Zato je predsednik razsodišča dne 12.11.2007 za edino razsodnico v postopku imenoval doc. dr. Martino Repas (v nadaljevanju razsodnica), ki je bila s strani administratorja o tem tudi obveščena in pozvana k podaji izjave o neodvisnosti in nepristranskosti. Ta je dne 15.11.2007 podala izjavo o neodvisnosti in nepristranskosti, o čemer je administrator še istega dne obvestil obe stranki v postopku. V skladu z določbo 13.1 Pravil ARDS je administrator razsodnici predal spis s prilogami spisa, ki ga je ta prejela dne 16.11.2007.

4. Ozadje primera

Pritožnik je, po navedbah v pritožbi ter raziskav, ki so tej priložene, imetnik najbolj obiskane slovenske spletne strani. Je imetnik treh znamk, registriranih pri Uradu za intelektualno lastnino (UIL), in sicer: grafične znamke št. 200071814, katere prijava je bila vložena 27.11.2000 in registrirana 3.1.2002, grafične znamke št. 200470545, katere prijava je bila vložena 11.3.2004 in registrirana 17.9.2004 ter besedne znamke št. 200472017, katere prijava je bila vložena 6.12.2004, registrirana pa je bila 2.6.2006. Obenem ima pritožnik od leta 2001 tudi registrirano firmo najdi.si (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, Srg 2001/03516) in je nosilec domene ”najdi.si”.

Nosilec domen se ukvarja z izdelavo štampiljk, vizitk in podobnih storitev ter je dne 5.10.2005, 24.11.2005, 3.12.2005 in 23.3.2006 (podatki iz baze WHOIS) registriral sporne domene v tem postopku.

Sporne domene: ”njadi.si”, ”nadji.si”, ”anjdi.si”, ”najd.si”.

5. Navedbe strank in njihove zahteve

5.1. Navedbe pritožnika

Pritožnik v pritožbi navaja, da je nosilec vse sporne domene registriral brez kakršnekoli podlage, saj ni imetnik nobene znamke, firme s tem imenom in tudi ne uporablja nobenega od teh imen pri svojem poslovanju. Vse sporne domene so aktivne, nosilec domen pa jih uporablja tako, da je uporabnik ob vnosu spornih domen preusmerjen na eno izmed ostalih domen, ki so v lasti nosilca domene (”stampiljke.net”, ”vizitke.net” in druge). Navaja tudi, da nosilec sporne domene uporablja v slabi veri, saj naj bi bil razlog registracije izkoriščanje ugleda znamke NAJDI.SI pritožnika, za katero obenem navaja tudi, da je znana znamka v smislu 6 bis člena Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine (PK). Nosilec izkorišča pomote uporabnikov, ki napačno vtipkajo naslov pritožnikove spletne strani, pri tem pa uporabnike usmeri na svoje internetne strani, kjer jim ponuja svoje blago in storitve, medtem ko na spornih naslovih ne ponuja nobenega blaga ali storitev. Pritožnik v pritožbi navaja tudi, da so vse sporne domene zamenljivo podobne domeni in znamki NAJDI.SI, ki je v lasti pritožnika. Sporne domene namreč predstavljajo pritožnikov domeno ”najdi.si”, zapisano z najpogostejšimi tipkarskimi napakami, taka ”typosquatting” tehnika pa naj bi sama po sebi predstavljala ravnanje v slabi veri. Nosilec domene je po navedbah pritožnika registriral vse sporne domene v paketu v istem časovnem trenutku (5.10.2005), kar po njegovem nakazuje na to, da je imel pri vseh teh domenah isti namen. Znamka NAJDI.SI je bila po navedbah pritožnika v tem času znana znamka v smislu 6 bis člena PK, spletna stran najdi.si pa najbolj obiskana slovenska spletna stran, kar je bilo nosilcu domene znano, njegov namen pa je bil komercialno izkoristiti ugled Najdi.si. Obenem kot dokaz slabe vere pritožnik najava tudi zavrnitev sklenitve poravnave, ki mu jo je pritožnik ponudil.

5.2. Navedbe nosilca domene

Nosilec domen v odgovoru na pritožbo zavrača navedbe pritožnika. Navaja, da je bila domena ”najd.si” zakupljena z namenom izdelati iskalnik multimedijskih vsebin, namenjen izključno za poslovanje nosilca domene ter v pomoč njegovim strankam. Ker je  podjetje nosilca domene na spletu šele nekaj let, širijo pa se na več področij, domene služijo izključno za preusmeritev na pet glavnih strani, ostale pa so v izgradnji in pripravi za nova poslovanja in razvoj podjetja (npr. ”stampiljka.si”, ”vabila.si”). Ker je po navedbah nosilca domen povpraševanje strank o multimedijskih vsebinah veliko, so zgradili iskalnik, ki vsebuje vse multimedijske elemente v svoji bazi. Navaja tudi, da je domena zelo podobna pritožnikovi domeni, vendar pritožnik nima pravice, da si lasti imena, kot so Najd, Iznajdi, NajdiStampiljko, NajdiGa in podobno, da domena ”najd.si” ni ”typosquatting”, ker smiselno nekaj pomeni, da namen ni bil izkoriščati pritožnikovega imena, pač pa ustvariti nov iskalnik. Domene ”anjdi.si”, ”njadi.si” in ”nadji.si” so bile sicer po navedbah nosilca domene zakupljene z namenom typosquattinga, vendar izključno z namenom, da uporabnik pride na spletno stran nosilca domen ”najd.si”. Kar zadeva ponujeni odkup domene s strani pritožnika, navaja, da njegovo delo in ideje niso bili realno ocenjeni, zaradi česar nosilec domene ponujene poravnave ni sprejel. Navaja še, da pritožnikova navedba, da so bile vse domene registrirane na isti dan, ne drži.

6. Ugotovitve in odločitev razsodišča

Na podlagi določbe 16.2.1 Splošnih pogojev lahko oseba, ki zatrjuje, da registrirana domena krši njeno pravico sproži postopek ARDS, kolikor so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

  • da je domena nosilca identična ali zamenljivo podobna njeni znamki, veljavni na območju Republike Slovenije, ali firmi, kot izhaja iz sodnega registra v Republiki Sloveniji, krši njeno avtorsko pravico po pravu Republike Slovenije, registrirano geografsko označbo, do katere je upravičena po pravu Republike Slovenije, ali posega v njene pravice na osebnem imenu po pravu Republike Slovenije ali v drugo njeno pravico, ki je priznana v pravnem redu Republike Slovenije;
  • da nosilec nima upravičenja ali pravno priznanega interesa glede domene; in
  • da je domena registrirana ali se uporablja v slabi veri.

Pri presoji teh elementov razsodišče v skladu z določbo 16.3.3 Splošnih pogojev ni vezano na nikakršna dokazna pravila. Uporabi lahko katerakoli pravna pravila, načela ali prakso, ki se mu zdijo relevantni, kolikor je to v skladu z javnim redom Republike Slovenije.

Razsodišče je v pisnem postopku izvedlo dokaze z vpogledom v vloge strank, v predložen izpisek iz baze UIL, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, Srg 2001/03516 ter redni izpisek iz sodnega registra na dan 21.9.2007, elektronska sporočila med strankama postopka, članek iz časopisa Dnevnik z dne 8.7.2005 z naslovom Najdi.si najbolj obiskana spletna stran, poročilo MOSS Merjenje obiskanosti spletnih strani, Pomlad 2007, Poročilo RIS 2004/2, ter preverilo povezave spornih domen na spletne strani.

6.1. Identičnost oziroma zamenljivost domene z znamko pritožnika

Iz priloženega izpiska iz registra znamk pri UIL izhaja, da je pritožnik imetnik dveh znamk v grafični obliki, pri čemer obe vsebujeta besedi NAJDI.SI in sta bili registrirani preden je nosilec domene registriral vse sporne domene. Pritožnik je obenem tudi imetnik besedne znamke NAJDI.SI, ki je bila sicer registrirana po trenutku registracije nekaterih spornih domen v tem postopku, prijava za registracijo te znamke pa je bila vložena ter prijava objavljena pred registracijo vseh spornih domen. Iz priloženega izpiska iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani prav tako izhaja, da je pritožnik od leta 2001 imetnik firme NAJDI.SI. Razsodišče ugotavlja, da je pritožnik v času vložitve pritožbe imetnik treh znamk in firme NAJDI.SI.

Primerjava spornih domen in registriranih znamk ter firme pritožnika kaže, da v danih primerih ne gre za popolno identičnost med njimi. Ugotoviti pa je treba, ali v skladu s točko 6.2.1 Splošnih pogojev med njimi ne gre za zamenljivo podobnost. Kot pomembno se s tem v zvezi postavlja vprašanje ugotavljanja kriterija zamenljive podobnosti. Po večinskem stališču (izhajajoč iz prakse Arbitražnega in mediacijskega centra WIPO) ne smemo izhajati iz tradicionalnega pojmovanja verjetnosti zmede v pravu znamk, kjer se za ugotovitev tega upoštevajo različni dejavniki, med njimi tudi podobnost blaga in storitev. Izhajati je treba zgolj iz preproste zahteve po identičnosti oziroma zamenljivi podobnosti med alfanumeričnim nizom domene in znamke. Pri tem pa se lahko upoštevata tudi distinktivnost znamke in ugled, ki ga znamka (pa tudi firma) ima.

Medtem ko vprašanje ugotovitve zamenljive podobnosti ni sporno za domeno ”najd.si”, pa za ostale domene ni tako enostavno. Ne glede na to je mogoče ugotoviti, da se vsaka domena, registrirana s strani nosilca domen (vključno z domeno ”najd.si”) od znamke oziroma firme pritožnika razlikuje zgolj po zamenjavi dveh črk ali pomeni izpustitev črke, s čimer se ustvarja beseda, ki ni identična znamki oziroma firmi pritožnika. Gre za ravnanje, ki se opisuje kot napačno tipkanje oziroma ”zatipkanje” s strani internetnih uporabnikov. Pojem vključuje napake, ki nastanejo kot posledica avtomatičnih napak ali zdrsa roke ali prsta (ponovitve, opustitve, premestitve, ali nadomestitve manjšega števila črk).

Razsodišče meni, da so vse navedene domene jasen primer takih tipkarskih napak pritožnikove znamke oziroma firme, ko se torej uporabnikom zaradi hitrosti tipkanja zgodi, da zamenjajo vrstni red črk v besedi ali pa kakšno po pomoti tudi izpustijo. Te domene pomenijo torej bližnjo varianto registrirane znamke oziroma firme, zaradi česar se obravnavajo kot zamenljivo podobne pritožnikovi znamki oziroma firmi, čeprav na prvi pogled to nujno ne izgleda tako. Potrditev temu stališču je tudi obsežna praksa Arbitražnega in mediacijskega centra WIPO, kjer so se domene, ki so predstavljale tako ”zatipkanje” blagovnih ali storitvenih znamk, štele za zamenljivo podobne.[1] Domene, kot so na primer yhu, nyyahoo, yahpoo, so bile zamenljivo podobne z znamko YAHOO.[2] Podobno na primer ltazista in ALTAVISTA. Tudi ob primerjavi domen ”njadi, anjdi in nadji” gre za situacijo, kjer začetni ali končni dve črki ostaneta enaki znamki oziroma firmi NAJDI.SI, medtem ko gre pri domeni ”najd.si” za izpustitev črke ‘i’.  Čeprav torej ”zatipkanje” ustvarja besede, ki morda same po sebi niso zamenljive z znamko oziroma firmo pritožnika, ker je bil v času napačnega tipkanja namen uporabnika jasen, da želi vtipkati pritožnikovo znamko oziroma firmo, pa je vendarle edini zaključek lahko, da tako ”zatipkanje” znamke ali firme nujno vodi do zmede, ki je posledica zamenljive podobnosti v tipkanju, na račun uporabnikov.

Glede na ugotovljeno zamenljivo podobnost spornih domen in znamke ter firme  NAJDI.SI pritožnika, je tako izpolnjen prvi pogoj iz določbe 16.2.1 Splošnih pogojev. 

6.2. Upravičen interes nosilca domene do domen

Pritožnik navaja, da nosilec domen nima nobenega upravičenja ali pravno priznanega interesa do domen. Nosilec domen ni imetnik nobene znamke s takim imenom, niti nima registrirane firme, niti ne uporablja nobenega od teh imen pri svojem poslovanju.

Razsodišče meni, da ne obstaja dokaz za obstoj upravičenega interesa nosilca domen. Ta ni izkazal oziroma v svojem odgovoru na pritožbo niti ni posebej zatrjeval, da domene uporablja kot znamko ali firmo ali pri opravljanju svoje dejavnosti. Glede domene ”najd.si” navaja le, da pritožnik nima pravice, da si lasti ime ‘najd’, česar pa razsodišče ne šteje za zadosten razlog obstoja upravičenja ali pravno priznanega interesa na domeni ”najd.si”. Prav tako razsodišče zgolj namen izgradnje iskalnika z multimedijskimi elementi v bazi nosilca domen zaradi povpraševanja in v pomoč strankam ne more šteti za relevanten dokaz upravičenega interesa nosilca domen.

Nosilec domen drugih argumentov, s katerimi bi lahko opravičil registracijo sporne domene, ni navedel, razsodišče pa jih prav tako ni našlo.

Razsodišče ocenjuje, da je izpolnjen tudi drugi pogoj iz določbe 16.2.1 Splošnih pogojev za sprožitev postopka ARDS.

6.3. Registracija ali uporaba domene v slabi veri

V zvezi  s tretjo zahtevo določbe 6.2.1. Splošnih pogojev razsodišče ugotavlja, da obstajajo zadostni razlogi za ugotovitev, da nosilec vse sporne domene uporablja oziroma jih je registriral v slabi veri. Nosilec domen uporablja tehniko, poznano pod imenom ”typosquatting”, kar pomeni, da se zanaša na tipkarske napake, ki jih napravijo internetni uporabniki. Take napake pri tipkanju jih po naključju pripeljejo do napačnega internetnega naslova ter do internetne strani nosilca take domene. Vse sporne domene nosilca v tem postopku so take, da uporabnike interneta, ki napačno vtipkajo domeno pritožnika, preusmerijo na internetno stran nosilca domene (”vabila.net” in druge). S tem v zvezi gre za to, da nosilec domen namerno v komercialne namene privablja (ali celo ugrablja) internetne uporabnike na svoje internetne strani z ustvarjanjem zmede s pritožnikovo znamko oziroma firmo. Razsodišče tako pritrjuje pritožniku, da gre v danem primeru za očiten primer slabe vere, kar dokazuje tudi bogata praksa Arbitražnega in mediacijskega centra WIPO, po kateri je ”typosquatting” per se dokaz registracije domene v slabi veri.[3]

Navajanje nosilca domen, da njegov namen ni bil izkoriščati imena najdi.si, razsodišče ne šteje za zadosten dokaz ravnanja v dobri veri. Nosilec domen nadalje navaja, da domena ”najd.si” ni ”typosquatting”, ker smiselno tudi nekaj pomeni ter da ostale tri sporne domene pomenijo ”typosquatting”, vendar za njegovo domeno ”najd.si”. Razsodišče ne more sprejeti argumenta, da beseda ‘najd’ smiselno nekaj pomeni. Gre za skrajšano besedo ‘najdi’, ki se uporablja v pogovornem jeziku nekaterih slovenskih narečij. Četudi bi nekaj pomenila, to še vedno ne bi zadoščalo za ugotovitev odsotnosti ”typosquattinga”. Navajanju nosilca domen, da domene ”njadi.si”, ”anjdi.si” in ”nadji.si” predstavljajo ”typosquatting” za njegovo domeno ”najd.si”, razsodišče ne verjame, saj se postavlja vprašanje, zakaj potem ni registriral domen, kot so njad.si, anjd.si, nadj.si, kar bi bilo bolj smiselno. Vse tri zgoraj omenjene sporne domene namreč vključujejo tudi črko ‘i’. Poleg tega bi lahko pritožnik za vzpostavitev multimedijskih vsebin uporabil drugačno ime in ne imena ‘najd.si’, ki je zelo podobno imenu ‘najdi.si’ ter nedvomno znano internetnim uporabnikom (tudi tistim, ki sicer tega iskalnega stroja ne uporabljajo). Dejstvo široke prepoznanvnosti tega imena izhaja iz Poročila MOSS, 2007, Poročila RIS2004/2, članka iz časopisa Dnevnik, 2005.

Res je sicer, da vse sporne domene niso bile registrirane istočasno, kot pravilno zatrjuje nosilec domen, vendar to po mnenju razsodišča v kopici drugih okoliščin, ki govorijo proti, ni zadosten razlog temu, da je nosilec domen ravnal v dobri veri bodisi, ko je registriral domene bodisi, ko je te uporabljal. Prav tako dejstvo, da je nosilec domen registriral štiri take domene, ki predstavljajo pomote v pritožnikovi znamki in firmi, še dodatno nakazuje na obstoj slabe vere. Glede na to, da je znamka oziroma firma pritožnika internetnim uporabnikom dobro poznana, razsodišče meni, da je bila poznana tudi nosilcu domen, obenem pa slednji tega tudi ni zanikal.

Čeprav slabo vero izkazuje že sam ”typosquatting”, kar zadošča za izpolnitev zadnjega pogoja iz določbe 16.2.1 Splošnih pogojev, pa je po mnenju razsodišča dodatni dokaz slabe vere mogoče razbrati tudi iz elektronskih sporočil med pritožnikom in nosilcem domen. Iz teh izhaja, da nosilec domen zahteva 4.900 EUR v neto znesku za odkup vseh spornih domen. Vsota, ki jo je ponudil nosilec domen, po mnenju razsodišča presega stroške, ki so povezani s stroški domen, za katere se lahko smatra, da je ravnanje nosilca domene še v okviru ravnanja v dobri veri, poleg tega je treba upoštevati še dodatno okoliščino, da je nosilec domen vedel za ‘najdi.si’. Razsodišče je obenem tudi mnenja, da si nosilec domen v tako kratkem času ni mogel ustvariti ”goodwilla” na registriranih domenah, zaradi česar bi vrednost teh domen lahko bila večja.

V skladu s tem je tako izpolnjen tudi tretji pogoj iz določbe 16.2.1 Splošnih pogojev – registracija ali uporaba domene v slabi veri.

Iz vsega navedenega izhaja, da so kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji določeni za začetek spora pred razsodiščem administratorja v določbi 16.2.1 Splošnih pogojev, prav tako pa tudi za odločitev o zahtevku pritožnika. Na podlagi tega je razsodišče dne 3.12.2007 sprejelo naslednjo:

Odločitev:

Na podlagi določbe 16.2 Splošnih pogojev in v skladu z določbo 15.2 Pravil ARDS se zahtevku pritožnika Najdi.si, informacijske storitve, d.o.o., Stegne 31, 1000 Ljubljana ugodi v celoti in se nanj tudi odredi prenos domen ”njadi.si”, ”nadji.si”, ”anjdi.si” ter ”najd.si”.

Razsodnica:
Doc. dr. Martina Repas, univ. dipl. iur.

V Mariboru, dne 3. decembra 2007

 

[1] Primeri Geobra Brandstatter v. Only Kids (D20001-0841), AltaVista v. Saeid Yomtobian (D2000-0937), Reuters Limited v. Global Net 2000 (D-2000-0441) in druge.
[2] Primer Yahoo! v. Eitan Zviely (D2000-0273).
[3] Primeri Longs Drug Storesv. Shep Dog (D2004-1069), Lexar Media v. Huang (D2004-1039), AltaVista v. Saeid Yomtobian (D2000-0937) in drugi.