Skoči na vsebino

Odločitev razsodišča v primeru ARDS 2017/88 – “veolia.si”

1. Stranki

Pritožnik je VEOLIA ENIVIRONNEMENT, 21, rue La Boétie, F-75008 Pariz, Francija, ki ga zastopa ITEM d.o.o., Resljeva 16, 1000 Ljubljana (v  nadaljevanju «Pritožnik«)
Nosilec domene je AK (v nadaljevanju »Nosilec domene«).

2.  Domensko  ime

Sporna domena je “veolia.si«.

3. Potek  postopka

Pritožba v elektronski in pisni obliki je bila vložena pri ARNESu, ki zagotavlja administrativno podporo razsodišču (v  nadaljevanju  »Administrator«), in sicer pisna 19.01.2017, elektronska pa 17.01.2017. Administrator je dne 20.01.2017 ugotovil, da je pritožba popolna in istega dne tudi blokiral Domeno. Pritožba je bila nadalje istega dne v skladu s členom 6(8) Pravil  postopka  alternativnega reševanja  domenskih sporov pod vrhnjo domeno .si, verzija 1.1. (v nadaljevanju »Pravila postopka«), ki so del Splošnih pogojev za registracijo domen pod vrhnjo domeno .si (v nadaljevanju »Splošni pogoji«), poslana Nosilcu domene. Dne 14.03.2017 je bila s strani Administratorja oddana s strani poizvednica na Pošti Slovenije (prej je Administrator opravil poizvedba preko spleta, in sicer dne 02.03.17 in 14.03.17). Dne 23.03.2017 je Administrator prejel obvestilo Pošte Slovenije, da se je pošiljka vrnila v Slovenija in se izgubila. Istega dne je Administrator stranki pozval k poravnavi. Nosilec domene je poziv po elektronski pošti prejel dne 23.03.2017, Pritožnik pa po pošti dne  24.03.2017. Dne 04.04.2017 je potekel rok za poravnavo, Administrator pa je pozval razsodnico Evo Gostiša (»Razsodnica«) k podpisu izjave o neodvisnosti in nepristranskosti. Razsodnica je dne 05.04.2017 Administratorju poslala podpisano izjavo o neodvisnosti in nepristranskosti in dne 07.04.2017 prejela spis s pritožbo v papirnati obliki.

Ker je bila pritožba pri Administratorju vložena 17.1.2017, se za predmetni spor skladno s členom 20(2) Pravil postopka alternativnega reševanja domenskih sporov pod vrhnjo domeno .si, Verzija 2, z dne 1.2.2017, uporabljajo Pravila postopka.

4. Dejansko  stanje

4.1. Pritožnik

Pritožnik je družba VEOLIA ENVIRONNEMENT, s sedežem 21, rue La Boétie, F-75008 Pariz, Francija.

Iz baze Evropskega urada za intelektualno lastnino (»EUIPO«) je razvidno, da je Pritožnik imetnik evropske znamke št. 3122199 »VEOLIA ENVIRONNEMENT«, prijavljene dne 7.4.2003 in registrirane dne 7.2.2005, za proizvode in storitve iz razredov 1, 6, 9, 11, 17, 19, 35, 36, 37, 39, 40, 41 in 42 mednarodne klasifikacije blaga in storitev.

Iz baze Svetovne organizacije za intelektualno lastnino WIPO ROMARIN je nadalje razvidno, da je Pritožnik imetnik:

  • Mednarodno registrirane znamke št. 910.325 »VEOLIA«, registrirane dne 10.3.2006, za proizvode in storitve iz razredov 9, 11, 16, 32, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41 in 42 mednarodne klasifikacije blaga in storitev, veljavne med drugim v Evropski uniji;
  • Mednarodno registrirane znamke št. 815.858 »VEOLIA WATER«, registrirane dne 11.9.2003, za proizvode in storitve iz razredov 1, 6, 9, 11, 16, 17, 19, 32, 37, 39, 40, in 42 mednarodne klasifikacije blaga in storitev, veljavne med drugim v Sloveniji.

4.2. Nosilec  domene

Nosilec domene je AK. Iz registra domen, dostopnega s pomočjo storitev iskanja WHOIS, izhaja, da je Nosilec domene Domeno registriral dne 29.11.2016.

4.3. Domena

Domena “veolia.si ” je na dan te razsodbe neaktivna.

5. Navedbe  strank

5.1. Pritožnik

Pritožnik v pritožbi zatrjuje:

  • da je multinacionalna družba, prisotna na vseh petih kontinentih in se ukvarja s storitvami v zvezi s preskrbo s pitno vodo, ravnanjem z odpadki, javnimi prevozi in energetskimi storitvami. V družbi je zaposlenih preko 170.000 ljudi in je eno izmed vodilnih podjetij na svojem področju ter je predvsem v strokovni javnosti zelo dobro poznano, tudi v Sloveniji;
  • da so njegove znamke »VEOLIA« blagovne znamke z visoko stopnjo prepoznavnosti, poznane po celem svetu;
  • da se Nosilec domene očitno ukvarja z nedovoljeno registracijo in preprodajo domen, ki vsebujejo imena znanih družb, kar izhaja iz njegovega LinkedIn profila kot tudi iz e-poštne komunikacije med njim in Pritožnikom;
  • da je Domena identična njegovi mednarodno registrirani znamki št. 910.325, poleg tega pa je tudi zamenljivo podobna njegovima registriranima znamkama »VEOLIA WATER« in »VEOLIA ENVIRONNEMENT«;
  • da Nosilec domene ni v nobeni povezavi s Pritožnikom, nima dovoljenja Pritožnika niti nima pravno upravičenega razloga ali legitimnega interesa, da bi Domeno lahko uporabljal;
  • da Nosilec domene ni imetnik nobene znamke, ki bi vsebovala besedo »VEOLIA«, kar izhaja iz izpisov znamk, ki jih je priložil svoji pritožbi kot tudi iz izpisa s spletnega portala TM View, ki omogoča iskanje in vpogled v podatke o znamkah, registriranih pri nacionalnih uradih 50-ih držav po celem svetu, pri čemer prav vse znamke »VEOLIA«, kot izhajajo iz priloženega izpisa iz TM View, pripadajo pritožniku ali njegovim hčerinskim družbam ali pa so bile registrirane oziroma se uporabljajo s soglasjem Pritožnika;
  • da Nosilec domene ni na noben način povezan z delovanjem Pritožnika, ni eden njegovih zastopnikov, ne opravlja poslov zanj niti ne posluje z njim na kakršenkoli način, ravno tako ni od Pritožnika pridobil nobene licence ali dovoljenja, da na kakršenkoli način uporablja znamke »VEOLIA« in druge;
  • da se Nosilec domene ukvarja s špekulativno registracijo in preprodajo domen, kar vse kaže na slabo vero Pritožnika;
  • da spletna stran na Domeni ni aktivna;
  • da je Nosilec domene Pritožnika kontaktiral že isti dan, ko je Domeno registriral, in jo ponudil Pritožniku v odkup;
  • da je Pritožnik želel zadevo rešiti na sporazumen način, zato je nosilcu domene poslal poziv za prenos Domene, Nosilec domene pa je v svojem odgovoru med drugim navajal, da naj ne bi vedel za znamke Pritožnika in da Domene nanj ne bo prenesel brezplačno;
  • da ne drži, da Nosilec domene ni vedel za znamke Pritožnika na dan, ko je registriral domeno in ga kontaktiral, saj še isti dan, ko je Domeno registriral, Pritožnika kontaktiral, torej se je o njem in o njegovi osnovni znamki »VEOLIA« zagotovo pozanimal pred registracijo Domene, kar pa je tudi zlahka storil že z enostavnim Google-ovim iskanjem;
  • da je Nosilec domene pod krinko neutemeljenih in povsem neresničnih stroškov želel Domeno prodati Pritožniku in je imel torej namen z Domeno zaslužiti;
  • da tudi sicer Nosilec domene pri svojem poslovanju ravna na nepošten način, saj se predstavlja kot predstavnik podjetja Kaspar Domain Solutions Inc. iz Indije, pri čemer pa, kot izhaja iz podatkov indijskega Ministrstva za gospodarske zadeve, podjetje s takim imenom sploh ne obstaja, prav tako preko iskalnika Google ni mogoče poiskati kakršnihkoli spletnih strani podjetij Kaspar Domain Solutions ali Kaspar Domains Inc., čeprav naj bi se ukvarjali ravno s spletnimi storitvami.

5.2. Nosilec  domene

Nosilec domene na pritožbo ni odgovoril.

6. Ugotovitve  razsodišča

V skladu s členom 18(3)1 Splošnih pogojev razsodišče ugodi Pritožniku samo v primeru, če ugotovi,  da so dejansko izpolnjeni pogoji iz člena 18(2)1 Splošnih pogojev. Ti pogoji so:

  • da je Domena Nosilca identična ali zamenljivo podobna njegovi blagovni znamki, veljavni na območju Republike Slovenije, ali firmi, kot izhaja iz sodnega registra v Republiki Sloveniji, ali da krši njeno avtorsko pravico po pravu Republike Slovenije, ali registrirano geografsko označbo, do katere je upravičena po pravu Republike Slovenije, ali posega v njene pravice na osebnem imenu po pravu Republike Slovenije, ali pa posega v drugo njeno pravico, ki je  priznana v pravnem redu Republike Slovenije;
  • da nosilec nima pravno priznanega interesa glede registrirane Domene; in
  • da je Domena registrirana ali se uporablja v slabi veri.

Pritožnik  mora  dokazati obstoj vseh treh pogojev  hkrati.

V skladu s členom 18(3)2 Splošnih pogojev Razsodišče pri presoji teh elementov ni vezano na  nikakršna dokazna pravila. Uporabi lahko katerakoli pravna pravila, načela ali prakso, ki se mu zdijo relevantni, če je to v skladu z javnim redom v Republiki Sloveniji. Na podlagi te možnosti se Razsodnica sklicuje na prakso Razsodišča za alternativno reševanje domenskih sporov za vrhnjo domeno .si in, v obsegu, ki ga dovoljuje podobnost splošnih pogojev in pravil postopka s Politiko za enotno reševanje domenskih sporov (Uniform Domain Name Resolution Policy (v nadaljevanju »Politika UDRP«) in s Pravili za enotno reševanje domenskih sporov (Rules for Uniform Domain Names Resolution Policy (v nadaljevanju »Pravila UDRP«) ter na prakso, ki temelji na Politiki UDRP in Pravilih UDRP.

6.1. Identična ali zamenljivo podobna

Razsodnica uvodoma ugotavlja, da je Pritožnik imetnik blagovnih znamk, na katerih temelji svojo Pritožbo in kot izhajajo iz točke 4.1 zgoraj, kar izhaja iz izpisov iz baz EUIPO in ROMARIN, ki jih je k pritožbi priložil Pritožnik.

Domena je identična mednarodno registrirani znamki Pritožnika »VEOLIA« št. 910.325. Dodatek “.si”, ki je dodan Domeni, je le oznaka za vrhnjo nacionalno domeno in se pri ugotavljanju kriterija identičnosti oziroma podobnosti med znamkami in domeno ne upošteva.

Razsodnica tako ugotavlja, da je zaradi identičnosti Domene z blagovnimi znamkami Pritožnika izpolnjen prvi pogoj člena 18(2)1 Splošnih pogojev.

6.2. Upravičenje ali pravno priznani interes nosilca domene

Razsodišče mora nadalje na podlagi dokazov pritožnika ugotoviti, da nosilec domene nima  upravičenja ali pravno priznanega interesa na domeni. Če pritožnik navede dejstva, ki na prvi pogled  kažejo, da nosilec domene nima upravičenja ali pravnega interesa na domenskem imenu, se dokazno breme prevali na nosilca domene.

V skladu s primerjalno prakso lahko nosilec domene svoje upravičenje ali pravni interes na domeni  dokazuje s katerokoli izmed naslednjih okoliščin:

  • da je uporabljal ali se opazno pripravljal na uporabo domene ali imena, vsebovanega v domeni, v povezavi z dobrovernim ponujanjem blaga ali storitev, pred  obvestilom o sporu; ali
  • da je kot posameznik, družba ali druga organizacija splošno znan po imenu, ki ga vsebuje domena,  četudi to ime ni registrirano kot znamka; ali
  • da domeno uporablja na zakonit in nekomercialen ali pošten način in sicer brez dobičkonosnega zavajajočega namena pritegovanja potrošnikov ali omadeževanja znamke v  zvezi s to domeno.

Razsodnica ugotavlja, da je Pritožnik z argumentom, da Nosilec domene ni na noben način povezan z delovanjem pritožnika, da ni eden od njegovih zastopnikov in ne opravlja poslov zanj, ravno tako pa tudi ni imel nikoli nobene pravice iz naslova blagovnih znamk, iz katerih bi izhajale pravice ali pravno priznani interes za registracijo ali uporabo Domene, navedel dejstva, ki na prvi pogled kažejo, da Nosilec domene nima upravičenja ali pravnega interesa na Domeni. Dokazno breme se tako prevali na Nosilca domene.

Ker Nosilec domene na pritožbo ni odgovoril, s čimer bi lahko dokazal obstoj katerekoli od okoliščin,   ki bi kazale na njegovo upravičenje ali pravni interes registracije Domene, Razsodnica ugotavlja, da je izpolnjen tudi drugi pogoj člena 18(2)1 Splošnih pogojev.

6.3. Registracija ali uporaba domene v slabi veri

Razsodišče ugodi pritožniku le v primeru, ko ta dokaže, da je nosilec domene domeno registriral ali jo uporablja v slabi veri. V skladu s primerjalno prakso kot dokaz slabe vere štejejo zlasti:

  • okoliščine, ki kažejo na to, da je nosilec domene registriral domeno v prvi vrsti zaradi prodaje, dajanja v “najem” ali drugih oblik prenosa domene pritožniku, ki je imetnik znamke, oziroma družbi, ki mu je konkurenčna, za ceno, ki občutno presega stroške s pridobitvijo oziroma imetništvom domene;
  • registracija z namenom preprečitve, da bi imetnik znamke registriral svoj znak kot domeno, pod pogojem, da je bil prijavitelj vpleten v primer takega ravnanja;
  • registracija z namenom oviranja poslovanja konkurenčne družbe; uporaba domene z dobičkonosnim namenom, to je privabiti uporabnike interneta na svoje spletno mesto ali  drugo internetno lokacijo, z vzpostavljanjem podobnosti s pritožnikovim znakom, s katero se   vrši zavajanje glede vira, sponzorstva, povezanosti ali privolitve pritožnika glede spletnega  mesta ali druge lokacije oziroma proizvoda ali storitve, ki se ponuja na imetnikovem spletnem  mestu ali drugi

Zgoraj navedeni razlogi niso izčrpni. Da je izpolnjen pogoj po tej točki, zadostuje že, če pritožnik izkaže, da je bila domena registrirana v slabi veri.

Pritožnik navaja, da Nosilec domene ni na noben način povezan z delovanjem Pritožnika, da ni eden od njegovih zastopnikov in ne opravlja poslov zanj, ravno tako pa tudi ni imetnik nobene znamke »VEOLIA« Nadalje navaja, da Domena ni aktivna ter da dejstvo, da je Nosilec domene Domeno registriral v slabi veri, izhaja iz tega, da je Pritožnik še isti dan, ko je registriral Domeno, kontaktiral Pritožnika in mu Domeno ponudil v odkup in se je torej o Pritožniku nedvomno moral pozanimati, kar kaže na to, da je s prodajo Domene hotel le zaslužiti.

Kot pojasnjeno zgoraj, je Pritožnik imetnik, med drugim, registrirane znamke »VEOLIA«, veljavne tudi v Sloveniji. Pritožnik nadalje navaja, da je multinacionalna družba, prisotna na vseh petih kontinentih in je v njej zaposlenih preko 170.000 ljudi. Glede na to, da je v Republiki Sloveniji veljavnih več znamk, ki sestojijo iz ali vsebujejo besedo »VEOLIA«, ter da je Nosilec domene dne 29.11.2016, to je na dan, ko je bila Domena registrirana, kontaktiral Pritožnika in mu Domeno ponudil v odkup, kar izhaja iz priložene e-pošte Nosilca domene, po mnenju Razsodnice ni življenjsko logično, da Pritožnik za Nosilca domene in njegove znamke pred registracijo Domene ni vedel in je tako Domeno registriral z namenom, da s prodajo le-te zasluži.

Nadalje, skladno s primerjalno prakso se šteje, da znak slabe vere lahko predstavlja že dejstvo, da nosilec domene ne izvede poizvedbe v bazah blagovnih znamk[1]. Tudi v kolikor Nosilec domene znamk, ki sestojijo iz ali vsebujejo besedo »VEOLIA« Pritožnika ne bi poznal (kar pa, kot pojasnjeno zgoraj, ni verjetno), bi zanje izvedel že z osnovno poizvedbo po bazah znamk, veljavnih v Republiki Sloveniji, vključno s poizvedbo v bazi znamk EUIPO in bazi znamk ROMARIN.

Ker Nosilec domene ni odgovoril na Pritožbo ali podal kakršnihkoli pojasnil v zvezi z registracijo  Domene, Razsodnica ugotavlja, da je bila na podlagi zgoraj navedenih razlogov Domena registrirana v slabi veri, s tem pa je izpolnjen tudi tretji pogoj, kot ga določa člen 18(2)1 Splošnih pogojev.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega je Razsodnica sprejela naslednjo

Odločitev:

Pritožbi se na podlagi člena 18(2) Splošnih pogojev in v skladu s členom 15(1) Pravil postopka ugodi in se v skladu s členom 15(2) Pravil postopka odredi prenos domene »veolia.si« na Pritožnika.

Razsodnica
Eva Gostiša

V Ljubljani, 21.4.2017

 

[1] Odločitev ARDS 2010/40 »braun.si«