1. Stranki
Pritožnik: Ministrstvo za javno upravo RS, Tržaška 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: pritožnik)
Nosilec domene: X (v nadaljevanju: nosilec domene)
2. Domensko ime in registrar
Domensko ime: »g0v.si«
Registrar domene: Neoserv (Avant.si, d.o.o.)
3. Potek postopka
Pritožnik je 20. 8. 2020 preko ARNES-ove administrativne službe (v nadaljevanju: administrator) vložil pritožbo v skladu z določbami Pravil postopka alternativnega reševanja domenskih sporov pod vrhnjo domeno .si (v nadaljevanju Pravila ARDS), ki so del Splošnih pogojev za registracijo domen pod vrhnjo domeno .si (v nadaljevanju: Splošni pogoji). V pritožbi zahteva izbris domene »g0v.si«, ki je bila registrirana 30. 7. 2020. Administrator je v skladu s Pravili ARDS 24. 8. 2020 sporno domeno blokiral in o tem obvestil pritožnika, registrarja in nosilca domene. Istega dne je na poštni naslov nosilca domene, navedenem v bazi, poslal obvestilo o vložitvi pritožbe in pritožbo. Dne 7. 9. 2020 je administrator prejel odgovor na pritožbo in ga 9. 9. 2020 posredoval pritožniku po elektronski pošti. Istega dne je po načelu rotacije za razsodnico določil dr. Martino Repas (v nadaljevanju: razsodnica) in jo pozval k prevzemu primera. Ta je 11. 9. 2020 podala izjavo o neodvisnosti in nepristranskosti, stranki pa sta bili obveščeni, da je razsodnica prevzela primer. Pristojbino je pritožnik plačal 26. 10. 2020.
4. Ozadje primera
Pritožnik je nosilec domene »gov.si« in na spletni strani »https://www.gov.si.« javnosti sporoča informacije o delovanju Vlade Republike Slovenije. Pri registrskem organu je vpisan pod imenom Ministrstvo za javno upravo in pod kratkim imenom MJU.
Nosilec domene je fizična oseba, ki je 30. 7. 2020 registrirala domeno »g0v.si«
5. Navedbe strank in njihove zahteve
5.1. Navedbe pritožnika
Pritožnik je v pritožbenem obrazcu označil, da je sporna domena identična ali zamenljivo podobna njegovi znamki, veljavni na območju Republike Slovenije; da je sporna domena tudi identična oziroma zamenljivo podobna njegovi firmi, kot je vpisana v sodni register v RS; da sporna domena krši njegovo avtorsko pravico, kot jo priznava pravni red RS; in da sporna domena neupravičeno posega v registrirano geografsko označbo, do katere je upravičen po pravnem redu RS. V zvezi s tem nadalje v obrazložitvi navaja, »da sporna domena krši tudi avtorske pravice, ki grejo že registrirani domeni https://www.gov.si/, saj so identična poglavja: Področje, državni organi, novice.«
Dodatno navaja, da je nosilec domene registriral sporno domeno, ki je po izgledu identična domeni Republike Slovenije »gov.si« in na spletni strani katere izraža svoje mnenje o delu trenutne vlade, z domeno pa želi zavajati obiskovalce in slabšalno prikazovati Republiko Slovenijo, da gre za »Banana republiko«. Pritožnika ne moti spletno satirično delovanje, meni pa, da bi moral imeti imetnik take spletni strani, ki ima vizualno skoraj identično domeno in enako oblikovano spletišče, vsaj soglasje imetnika že obstoječe domene. Opozarja še, da povezave na spletni strani nosilca domene kažejo na spletno stran Republike Slovenije in da lahko sporna domena pomeni tudi težavo oziroma morebitno prevaro v nastajanju, saj lahko imetnik domene pošilja elektronsko pošto iz sporne domene kot pošiljatelj, npr. gp.ukom@g0v.si.
V dodatku pritožbe, ki je bil administratorju poslan na dan, ko je bila pritožba vložena (20. 8. 2020), pritožnik zapiše še, da se »gov.si« lahko šteje med zaščitene znamke, ki jo uporablja Vlada RS, in da nosilec domene nima pravno priznanega interesa na sporni domeni.
5.2. Navedbe nosilca domene
Nosilec domene v odgovoru na pritožbo navaja, da je pritožniku uspelo dokazati le, da je sporna domena podobna domeni pritožnika »gov.si«, ne pa tudi ostalih pogojev za sprožitev postopka. Navaja še, da sporna domena ni zamenljivo podobna domeni »gov.si« pritožnika in da je registriral sporno domeno z namenom predstavitve alternativne oblasti, njegov namen pa ni bil oškodovati vlado ali kakorkoli drugače izkoristiti podobnost domen, ampak prikazati realne rešitve za realne probleme v Republiki Sloveniji. Meni, da pritožniku ni uspelo dokazati, da nosilec domene nima pravnega interesa za uporabo sporne domene in da okrajšava pritožnika ni gov., ampak MJU. Dodaja, da pritožnik ni izkazal slabe vere nosilca domene, ker domena ni registrirana in se ne uporablja v slabi veri. Meni, da gre za »SLAPP« pritožbo, da bi prišlo do samocenzure in poizkusa kršitve ustavne določbe po zagotavljanju svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja.
6. Ugotovitve razsodišča
Na podlagi določbe 18.2.1 Splošnih pogojev lahko oseba, ki zatrjuje, da registrirana domena krši njeno pravico, sproži postopek ARDS, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
- da je domena nosilca identična ali zamenljivo podobna njeni znamki, veljavni na območju Republike Slovenije, ali firmi, kot izhaja iz sodnega registra v Republiki Sloveniji, da krši njeno avtorsko pravico po pravu Republike Slovenije, registrirano geografsko označbo, do katere je upravičena po pravu Republike Slovenije, ali posega v njene pravice na osebnem imenu po pravu Republike Slovenije ali v drugo njeno pravico, ki je priznana v pravnem redu Republike Slovenije;
- da nosilec nima upravičenja ali pravno priznanega interesa glede domene; in
- da je domena registrirana ali se uporablja v slabi veri.
Pri presoji teh pogojev razsodišče v skladu z določbo 18.3.2 Splošnih pogojev ni vezano na nikakršna dokazna pravila. Uporabi lahko katerakoli pravna pravila, načela ali prakso, ki se mu zdijo relevantni, kolikor je to v skladu z javnim redom Republike Slovenije, mora pa skrbeti, da je zadoščeno načelu kontradiktornosti.
Razsodišče je v pisnem postopku izvedlo dokaze z vpogledom v vlogo pritožnika, v izpisek iz sodnega registra, ki ga je pritožnik predložil, spletno stran pritožnika, spletno stran nosilca domene, v register znamk, v elektronsko sporočilo pritožnika kot dodatek pritožbi in v odgovor na pritožbo nosilca domene.
6.1. Identičnost oziroma zamenljivost domene z zatrjevanimi pravicami pritožnika
Pritožnik se v pritožbi sklicuje na to, da:
- je sporna domena »g0v.si« identična oziroma zamenljivo podobna njegovi firmi, kot je vpisana v sodni register;
- sporna domena »g0v.si« krši njegovo avtorsko pravico, kot jo priznava pravni red Republike Slovenije;
- sporna domena »g0v.si« neupravičeno posega v registrirano geografsko označbo, do katere je upravičen po pravnem redu Republike Slovenije;
- je sporna domena »g0v.si« identična oziroma zamenljivo podobna njegovi znamki, veljavni na območju Republike Slovenije.
Pritožnik je pritožbi priložil izpisek iz sodnega registra, iz katerega izhaja, da ima registrirano ime »Ministrstvo za javno upravo« in kratko ime »MJU«. Na podlagi tega razsodišče ugotavlja, da ti imeni nikakor nista zamenljivo podobni, še manj pa identični sporni domeni »g0v.si«. Iz tega razloga je sklicevanje na identično oziroma zamenljivo podobnost sporne domene s firmo pritožnika neutemeljeno.
Glede kršitve avtorske pravice pritožnika, kot jo priznava pravni red Republike Slovenije, pritožnik navaja, da »sporna domena krši tudi avtorske pravice, ki grejo že registrirani domeni https://www.gov.si/, saj so identična poglavja: Področje, državni organi, novice.« V zvezi s tem razsodišče izpostavlja dvoje. Prvič, podobnost vsebine spletnih strani pritožnika in nosilca domene za domenski spor ni bistveno. Pritožnik mora namreč izkazati, da avtorsko pravico pritožnika krši sporna domena, ne pa sama vsebina spletne strani. In drugič, po določbi 15. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 in 59/1; ZASP) se avtorska pravica lahko pridobi le na avtorskem delu, tj. individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena (5. člen ZASP). To pomeni, da bi se morala beseda »gov.si« oziroma »https://www.gov.si/«, kot to navaja pritožnik, opredeliti kot avtorsko delo. Pritožnik v zvezi s tem ni pojasnil, zakaj naj bi ti znaki predstavljali avtorsko delo. Razsodišče meni, da za obstoj avtorskega dela in s tem avtorske pravice niso izpolnjene vse predpostavke iz 5. člena ZASP. »Https« je namreč eden od protokolov za prenos podatkov, »www« pa je generično poimenovanje za svetovni splet. Podobno velja za besedo »gov« ter ».si«, pri čemer prva v angleščini pomeni okrajšavo za »government«, druga pa je vrhnja domena za Republiko Slovenijo. Po mnenju razsodišča izbira teh besed niti posamično niti v kombinaciji ne more izpolnjevati predpostavk intelektualnosti in individualnosti. Posledično je sklicevanje pritožnika na avtorsko pravico prav tako neutemeljeno.
Ker pritožnik ni navedel do katere geografske označbe je upravičen po pravnem redu Republike Slovenije, se razsodišče do tega ne more opredeliti in tako ne more oceniti identičnosti ali zamenljive podobnosti sporne domene in geografske označbe.
Pritožnik navaja, da je »gov.si« zaščitena znamka, ki jo uporablja Vlada RS, pri čemer ne prilaga nobenega dokaza o obstoju te znamke. Razsodišče je vpogledalo v baze registriranih znamk, iz katerih ne izhaja, da bi imel pritožnik registrirano znamko, ki bi bila identična ali zamenljivo podobna sporni domeni. V Republiki Sloveniji je znamko mogoče pridobiti le na podlagi registracije pri pristojnem organu in ne tudi na podlagi njene uporabe. Vendarle tudi v Republiki Sloveniji na podlagi člena 6 bis Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine (Uradni list Uradni list SFRJ-MP, št. 5/1974, št. 7/1986, Uradni list RS-MP, št. 9/1992 in št. 3/2007; PK) določeno varstvo uživa tudi t. i. notorna ali nedvomna znamka, torej znamka, ki za svoje varstvo ne potrebuje registracije. Varstvo notornih znamk je izjemno, zaradi česar je standard poznavanja take znamke v javnosti precej visok, da lahko koristi ugodnosti tega izjemnega varstva. O varstvu znamke na podlagi člena 6 bis PK odloča pristojni upravni ali sodni organ (WIPO Intellectual Property Handbook, WIPO Publication, 2004, stran 252; Pflüger M. v Cottier T. in Véron P., Concise International and European IP Law (TRIPS, Paris Convention, European Enforcement and Transfer Technology), Kluwer Law International, Alphen aan den Rijn, 2008, stran 224), kar to razsodišče ni. Poleg tega bi moral pritožnik predložiti relevantne dokaze, da se »gov.si« v Republiki Sloveniji lahko šteje za nedvomno znano znamko, kar vključuje tudi to, da jo javnost razume kot oznako za označevanja blaga ali storitev. Po določbi 17.1 Pravil ARDS razsodišče sprejme odločitev na podlagi navedb strank v vlogah in predloženih dokazih. Pritožnik je zgolj pavšalno navedel, da se »gov.si« lahko šteje med zaščitene znamke, ne da bi to na kakršenkoli način izkazal in v ta namen predložil ustrezne dokaze.
Pritožnik se v obrazložitvi sklicuje tudi na registrirano domeno »gov.si«, glede katere sicer razsodišče ugotavlja, da je zamenljivo podobna sporni domeni »g0v.si«, vendarle pa domenska pravica sama po sebi ne ustvarja pravice, na katero bi se lahko pritožnik skliceval na podlagi določbe 18.2.1. Splošnih pogojev. Domene lahko uživajo učinkovito varstvo le ob hkratni registraciji enake firme ali znamke, prav tako preko avtorske pravice v primeru izpolnjevanja vseh predpostavk za obstoj avtorskega dela v 5. členu ZASP. Možno je sicer tudi varstvo domene v okviru prepovedi nelojalne konkurence po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13, 63/13, 33/14, 76/15 in 23/17; ZPOmK-1), kar pa je povezano s kompleksno analizo pogojev; za odločanje o tem pa postopek alternativnega reševanja domenskih sporov, zaradi omejene možnosti preiskovanja dejstev, ni primeren. Poleg tega pritožnik tovrstnega varstva preko sistema lojalne konkurence prav tako ni ne zatrjeval in ne dokazoval.
Razsodišče ugotavlja, da prvi pogoj iz določbe 18.2.1 Splošnih pogojev ni izpolnjen.
Za ugoditev pritožnikovemu zahtevku morajo biti hkrati izpolnjeni vsi trije pogoji iz določbe 18.2.1. Splošnih pogojev. Ker prvi pogoj ni izpolnjen, se razsodišču ni treba opredeliti do preostalih dveh pogojev.
Na podlagi vsega navedenega je razsodišče 10. 11. 2020 sprejelo naslednjo
Odločitev:
Pritožba pritožnika Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, Tržaška 21, 1000 Ljubljana, se zavrne.
Razsodnica:
Dr. Martina Repas, univ. dipl. iur.
V Mariboru, dne 10. 11. 2020