Okrepljena zaščita geografskih označb v EU
Geografske označbe bodo na ravni EU kmalu dobile novo raven zaščite. Pripravljata se namreč uredbi, ki naj bi dodatno poenotili ureditev geografskih označb na ravni EU – ena za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode in druga za obrtne in industrijske izdelke.
Obe uredbi vsebujeta tudi določbe, ki vzpostavljajo nove obveznosti za registre domen, mnoge izmed njih pa po oceni Združenja evropskih registrov vrhnjih domen (CENTR) prekomerno posegajo v pravice nosilcev domen in nalagajo registrom tehtanje med interesi imetnikov geografskih označb in interesi nosilcev domen. CENTR je v septembru objavil dokument (dostopen tukaj), v katerem podrobneje obravnava problematične določbe obeh uredb, zlasti pa nasprotuje obveznostim registrov, da na zahtevo imetnikov geografskih označb prekličejo, prenesejo ali preprečijo registracijo domen, ki posegajo v njihovo geografsko označbo. CENTR poudarja, da obveznost odločanja o tem, kdo ima močnejšo pravico do določene domene, ne bi smela biti v rokah registrov, saj naj bi se spori na področju kršitve pravic industrijske lastnine reševali zlasti pred pristojnimi sodišči ali ponudniki postopkov alternativnega reševanja sporov. CENTR kot problematično izpostavlja tudi novo obveznost, da registri Uradu EU za intelektualno lastnino zagotavljajo podatke o registracijah domen, ki so enake ali podobne registriranim geografskim označbam. S tem se registrom nalaga kontinuirano spremljanje in filtriranje registriranih domen, ki so enake kateri izmed registriranih geografskih označb na ravni EU ali pa so tem zgolj zadostno podobne. Nove obveznosti za registre domen predstavljajo znatno administrativno breme, zlasti ob upoštevanju, da so kršitve geografskih označb v EU izjemno redke. Na to kaže tudi praksa razsodišča za alternativno reševanje domenskih sporov, ki deluje v okviru Registra .si, saj vse od ustanovitve razsodišča v letu 2005 ni bilo niti enega primera, kjer bi pritožnik zatrjeval kršitev geografske označbe.
