Znamke, geografske označbe in domene

Kljub navidezni zamenljivosti so med temi pravicami pomembne razlike:

• Znamka je pravica industrijske lastnine, ki daje imetniku pravico, da s svojim znakom označi svoje blago/storitve/vsebine in se s tem razlikuje od drugih konkurentov na trgu. Znamka je načeloma registrska pravica in nastane šele z vpisom v ustrezni register. Znamka velja le na ozemlju države ali držav, kjer je registrirana. Znamko, ki naj velja na območju Republike Slovenije, se registrira pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Za podjetja in posameznike, ki dejavnost opravljajo na območju EU, je zelo uporabna tudi znamka EU, ki velja v vseh državah članicah EU in se registrira pri Uradu EU za intelektualno lastnino (EUIPO).
• Geografska označba je oznaka, ki označuje, da blago izvira z določenega ozemlja, območja ali kraja, če je kakovost, sloves ali kakšna druga značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Gre torej za oznako, ki se uporablja za produkte, ki so vezani ali izvirajo iz določenega območja (najpogosteje živila, kmetijske proizvode, vina, izdelke domače obrti, ipd.). V Sloveniji je registracija geografskih označb za kmetijske pridelke, živila, vina ali druge proizvode iz grozdja in vina v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na Uradu RS za intelektualno lastnino pa se registrirajo geografske označbe za preostalo blago. Na območju EU je uveljavljenih več različnih shem registracije geografskih označb, odvisno od vrste produkta, ki se registrira. Trenutno sta na ravni EU v procesu sprejemanja dve Uredbi, ena za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode in druga za obrtne in industrijske izdelke, ki naj bi dodatno poenotili ureditev zaščite geografskih označb v EU.
• Internetna domena ni pravica industrijske lastnine, ampak pravica do uporabe naslova, ki vodi na določeno spletno mesto na internetu. Ko uporabnik v brskalnik vpiše domensko ime ali klikne na povezavo z domenskim imenom, bo njegova naprava poiskala ustrezen številčni IP-naslov želenega spletnega mesta v sistemu DNS. Domene se registrirajo pri ustreznih registrih, običajno preko sistema ponudnikov spletnih storitev, ki se imenujejo registrarji. Registracijo domen pod vrhnjo domeno .si upravlja Register .si, ki je nacionalni register za našo domačo vrhnjo domeno. Večina držav ima lastne nacionalne register za svoje vrhnje domene (npr. .de, .hr, .it, idr.), mednarodni registri pa zagotavljajo registracijo t. i. generičnih vrhnjih domen (.com, .org, .info, idr.).

Za uspešno poslovanje na spletu je za ponudnike pomembno, da se razlikujejo od konkurentov. Zato je del dobre spletne marketinške strategije zmeraj tudi t. i. branding – celovita strategija označevanja produktov, storitev in vsebin. Mnoga podjetja si želijo zagotoviti tako registrirane pravice industrijske lastnine (kot sta znamka in geografska označba), kot tudi »pripadajoče« internetne domene. Te so zanimive tudi zato, ker so zaradi brezmejne narave interneta dostopne in uporabne po vsem svetu in ne le v tisti državi, kjer so registrirane (kakor npr. znamka). Vendar pa registracija znamke ali geografske označbe njenemu imetniku ne daje tudi avtomatične prednosti pri registraciji ustrezajoče domene. Domene torej niso »rezervirane« za imetnike znamk, geografskih označb in drugih pravic. Ker sistem registracije domen, vsaj za vrhnjo domeno .si, poteka po načelu »prvi vloži, prvi dobi« , lahko prosto domeno registrira kdorkoli. Splošni pogoji Registra .si sicer prepovedujejo registracijo domene, ki posega v prej obstoječe pravice tretjih (npr. znamke in geografske označbe), vendar Register .si na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti in ima zgolj pravico, ne pa tudi dolžnost, da zlonamerne registracije zavrne. Zato uporabnikom priporočamo, da pred registracijo domene preverijo, da domena ne posega v pravice tretjih, orodja so dostopna tukaj in tukaj. Prav tako naj pred vložitvijo prijave znamke ali geografske označbe preverijo, ali je ustrezajoča spletna domena še prosta, npr. preko iskalnika WHOIS (za domene .si je iskalnik dostopen na vstopni spletni strani Registra .si).

Če imetnik znamke, geografske označbe ali druge pravice meni, da določena internetna domena posega v njegove pravice, ima možnost, da pri Registru .si sproži postopek alternativnega reševanja domenskih sporov, v katerem lahko zahteva prenos določene domene iz njenega trenutnega nosilca nase. Vendar pa bo moral dokazati, da ima do domene močnejšo pravico in da jo trenutni nosilec uporablja v slabi veri. Prav tako lahko sproži redni sodni postopek pred sodiščem, kjer bo moral dokazati v bistvenem enako.

Zato imetnikom znamk, geografskih označb in drugih pravic, ter vsem, ki razmišljajo o vložitvi prijave teh pravic, na Registru .si priporočamo, da ustrezno spletno domeno registrirajo že prej. Za registracijo domene namreč ni potrebno izpolnjevati nikakršnih predhodnih pogojev (kakor se zahtevajo npr. za registracijo geografske označbe), prav tako pa je postopek registracije hiter in cenovno dostopen. S tem si podjetja že vnaprej zagotovijo domeno, ki bo ustrezala njihovi pravici intelektualne lastnine.