Intervju z Barbaro Povše Golob v InterNetX

InterNetX jo predstavi kot veliko in spoštovano poznavalko “industrije domen”, ki kot vodja Registra za .si in predsednica upravnega odbora CENTR-a, uspešno vodi evropske registre tudi v času pandemije. Izvrinik je dostopen na spletni strani InterNetX.

“Zakaj so nacionalne vrhnje domene v Evropi še vedno tako popularne?”

Barbara Povše Golob: Res je, da imajo nacionalne vrhnje domene v Evropi v večini držav večji tržni delež kot generične. Za to obstaja več razlogov. Lokalni naslov, identiteta, sta za naše stranke zelo pomembna. Evropski registri veliko pozornosti posvečamo varnemu, zanesljivemu in stabilnemu poslovanju, poslujemo v skladu z lokalno zakonodajo, ki poskrbi, da so nosilci ustrezno zaščiteni, lokalni registrarji nudijo registracijo domen v nacionalnem jeziku in tudi reševanje domenskih sporov je bolj enostavno. Seveda je seznam prednosti še daljši…

Med epidemijo se je naše življenje skoraj v celoti preselilo na internet – delo od doma, komunikacija, šolanje in spletni nakupi – domene so tako postale še bolj pomembne. Veliko podjetij, predvsem manjših, je v spletni prisotnosti in prilagoditvi poslovnega modela videlo priložnost in edini način, da preživi in posluje dalje.

Nacionalne vrhnje domene so del naše nacionalne identitete, zato večina podjetij za spletno predstavitev in poslovanje raje izbere nacionalno vrhnjo domeno. Vse našteto je pripomoglo, da je bila rast nacionalnih vrhnjih domen v Evropi v letu 2020 veliko višja kot v preteklih letih.

Seveda pa bomo registri skrbno spremljali, kaj se bo dogajalo z domenami, registriranim v letu 2020, po izteku prvega obdobja registracije. Največja verjetnost, da se nosilec odloči, da domene ne bo podaljšal, je namreč ravno po prvem letu. Napovedi so zato v tem trenutku zato še zelo nezanesljive.

Evropski registri ostajamo optimistični, saj se je povpraševanje po registraciji novih domen v prvem četrtletju leta 2021 še naprej povečevalo. Podatki CENTR-a tudi kažejo, da je povprečna stopnja parkiranih domen in domen brez spletne strani med nacionalnimi vrhnjimi domenami bistveno nižja v primerjavi z generičnimi domenami. To je pomembno, saj uporaba domene močno vpliva na verjetnost, da jo bo nosilec podaljševal.

“Kako se oblikujejo cene nacionalnih vrhnjih domen? Ali se cenovne politike nacionalnih registrov zelo razlikujejo?”

Barbara Povše Golob: Statistični podatki CENTR-a kažejo, da so bile cene v zadnjih nekaj letih v glavnem stabilne.
Povprečna prodajna cena nacionalne vrhnje domene v Evropi je 10 EUR, cena za podaljšanje pa 14 EUR. Cene nacionalnih vrhnjih domen se po državah nekoliko razlikujejo, vendar razlike niso velike. Nekateri registri občasno ponujajo promocijske cene za registracije, vendar je stopnja podaljšanja znižanih domen pogosto veliko nižja, kar pomeni, da tovrstne akcije nimajo želenega pozitivnega dolgoročnega vpliva na rast domen.

“CENTR objavlja redna četrtletna poročila o globalnih vrhnjih domenah (Global TLD report). Kako zberete potrebne podatke za poročilo od vseh registrarjev?”

Barbara Povše Golob: CENTR trenutno šteje 53 polnopravnih in 9 pridruženih članov – skupaj smo odgovorni za več kot 80% vseh registriranih domen po vsem svetu. Vsak od članov CENTR-a posreduje svoje statistične podatke, CENTR pa za zbiranje podatkov uporablja tudi dodatne vire, ki jih najdete na dnu poročila: https://stats.centr.org/stats/global.

Glavni viri za podatke o nacionalnih vrhnjih domenah so člani CENTR-a, APNIC (azijsko-pacifiška organizacija nacionalnih vrhnjih domen), Net Knowledge in Zooknic, medtem ko podatki o generičnih vrhnjih domenah prihajajo iz ICANN-a in preko neposrednih prenosov zon operaterjev generičnih vrhnjih domen.

CENTRstats portal ponuja impresivno količino informacij o rasti domen, cenah, anketah članov o različnih temah, ki nam članom CENTR-a pomagajo pri načrtovanju poslovanja. Tako se lahko primerjamo z drugimi registri in se ustrezno pripravimo na prihodnost.

“Nacionalni vrhnji registri so med najpomembnejšimi operaterji DNS infrastrukture. Kako to, da ne obstaja standardni model upravljanja registrov za nacionalne vrhnje domene?”

Barbara Povše Golob: Glede na različne pravne okvire, lokalne običaje in razlike v lokalnih javnih politikah ne obstaja en sam model upravljanja, ki bi ustrezal večini nacionalnih registrov. V vsaki državi obstaja en nacionalni register, ki deluje v skladu z lokalno zakonodajo in potrebami lokalne internetne skupnosti. Tudi modeli registracije odražajo lokalno “noto” in se med seboj razlikujejo.

Raznolikost se odraža tudi v strukturi organizacij, ki upravljajo nacionalne vrhnje domene. V Latinski Ameriki so registri pogosto akademske ustanove, medtem ko so v Evropi nacionalni registri najpogosteje neprofitne organizacije, v azijsko-pacifiški regiji pa prevladujejo registri, ki so del vladnih služb.

Vsak od modelov ima prednosti in slabosti, vendar je naloga vsakega registra za nacionalno vrhnjo domeno zagotoviti stabilno, varno, neprekinjeno in zanesljivo delovanje nacionalne vrhnje domene.
Registri nacionalnih vrhnjih domen – čeprav različni – smo tesno povezani, sodelujemo v svojih regionalnih organizacijah (npr. CENTR v Evropi, LACTLD za Latinsko Ameriko,…) in sodelujemo tudi na svetovni ravni v okviru ICANN-a pri ccNSO (podporna organizacija ICANNa, ki združuje vse nacionalne registre vrhnjih domen). Izmenjujemo si informacije, delimo ideje in se učimo iz uspehov in tudi neuspehov drug drugega.

Zato lahko mirno zagotovim, da raznolikost DNS ekosistema ni slabost, ampak prednost.

“Kako so pravno regulirani evropski nacionalni registri za vrhnje domene? Ali obstajajo evropske politike, ki jih morajo upoštevati vsi registri?”

Barbara Povše Golob: Zavedati se moramo, da evropski registri za nacionalne vrhnje domene poslujejo v okviru nacionalnega pravnega okvira. Nacionalna zakonodaja evropskih držav je seveda usklajena z direktivami in uredbami EU, ki se v državah članicah EU tudi neposredno uporabljajo. Trenutno je v pripravi nekaj novih regulativnih predlogov, ki bodo močno vplivali na delovanje evropskih registrov in na DNS ekosistem v celoti. Najbolj opazen je Predlog direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v EU (t. i. direktiva NIS2), ki razveljavlja Direktivo (EU) 2016/1148 in predlog Akta o digitalnih storitvah (Digital Service Act – DSA).

CENTR je združenje evropskih registrov za vrhnje domene. Vse države članice EU in EGP so članice CENTR-a, zato CENTR skrbno spremlja razvoj zakonodaje v EU, ki je pomembna za nas registre. CENTR-a je tako »glas« skupnosti sistema domenskih imen (DNS) na ravni EU, center odličnosti glede tematik, povezanih z DNS ekosistemom. Prispevke, odzive in predloge CENTR-a s področja evropskih politik in zakonodaje najdete na tem naslovu https://centr.org/policy/eu-policy.html. Lahko se prijavite tudi na CENTR-ov mesečnik.

Tistim, ki jih zanima razvoj zakonodaje EU, povezane z internetom, posebej toplo priporočam branje komentarjev CENTR-a o predlogih NIS2 in DSA.

“Katere so bile najbolj opazne spremembe/dejstva na področju nacionalnih vrhnjih domen?”

Barbara Povše Golob: Gotovo bi poudarila naraščajoči regulativni pritisk na registre nacionalnih vrhnjih domen, ki močno vpliva na naše vsakodnevno poslovanje. Glavna vloga registrov za nacionalne vrhnje domene je bila v preteklosti izključno tehnična; bili smo odgovorni za delovanje in vzdrževanje tehnične infrastrukture sistema domenskih imen (DNS) za našo vrhnjo domeno. Funkcija DNS se seveda ni spremenila. DNS je dobro uveljavljen protokol v osrčju internetne infrastrukture – običajno velja za “telefonski imenik interneta”. Zagotavlja navigacijsko funkcijo za preslikavo uporabniku prijaznih domen na številčne naslove IP. Nacionalne vrhnje domene vsebujejo samo informacije, ki uporabnikom omogočajo krmarjenje po internetu in ne shranjujejo, prenašajo ali izboljšujejo kakršne koli vsebine na spletu. Ne glede na to, se vedno več pozornosti posveča spopadanju z zlorabo in nezakonito vsebino na spletu.

Zlonamerne in nezakonite vsebine zmanjšujejo zaupanje v internet kot platformo za inovacije, ustvarjalnost in poslovne priložnosti. Registri nacionalnih vrhnjih domen smo zavezani, da bomo prispevali k celovitemu in učinkovitemu pristopu proti nezakonitim spletnim vsebinam – vendar smo omejeni v svoji vlogi in delovanju kot upravljavci tehnične infrastrukture DNS.
V zadnjih letih smo bili registri za nacionalne vrhnje domene prepoznani kot “upravljavci bistvenih storitev”, kot izhaja iz Priloge II k Direktivi NIS o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov po vsej EU.

Poleg tega se v skladu s predlogom DSA registri nacionalnih vrhnjih domen štejejo za posrednike s popolnoma novim naborom odgovornosti, povezanih s spletnimi vsebinami. Naša odgovornost je nejasna, kot tudi sama definicija nezakonitih vsebin.

V tem kontekstu spreminjanje pravnega okvira prinaša veliko negotovosti pri delovanju registrov za nacionalne vrhnje domene. Pravni organi EU se problemov z nezakonitimi in škodljivimi spletnimi vsebinami ne lotevajo “enoglasno”. Pri obeh zgoraj omenjenih predlogih se srečujemo z veliko nejasnostmi in celo protislovjem. Pred nekaj leti je bil povprečni zaposleni v registru tehnični “guru” za DNS. V zadnjem času vse pogosteje zaposlujemo strokovnjake za informacijsko varnost in pravne strokovnjake.

“Je COVID-19 vplival na delovanje domene .si?”

Barbara Povše Golob: Covid 19 je imel vpliv na ves svet in .si ni izjema. Kar bi lahko rekla za .si, verjetno velja tudi za večino evropskih nacionalnih registrov.

Imeli smo srečo. Razcvet spletnega poslovanja je povzročil večje povpraševanje po domenah. Seveda pa smo se morali soočiti tudi z novo resničnostjo Covid -19, ki je vplivala register na lokalni in mednarodni ravni.

Poskušali smo ohraniti visoko moralo in ekipni duh v svojih organizacijah, medtem ko smo se srečevali samo na spletu. Vključitev novih zaposlenih je bila zelo težka. Veliko truda je bilo vloženega v to, da so vse naše operativne funkcije, ki so postale še pomembnejše, ostale stabilne, varne in nemotene.

Kot sem že omenila, je povezovanje z drugimi nacionalnimi registri za nas izjemnega pomena. V sosednji stavbi ali kraju ni sorodne organizacije. V vsaki državi je le en nacionalni register, zato je sodelovanje z drugimi nacionalnimi registri bistvenega pomena. Redno smo se srečevali na CENTR-ovih delavnicah, z registri izven Evrope pa smo srečevali na sestankih ICANN. Imamo srečo, da se še vedno lahko srečujemo na spletu, vendar to ne more popolnoma nadomestiti vseh pogovorov in neformalnih druženj, ki se zgodijo na fizičnih dogodkih.

Verjamem, da nas je izkušnja pandemije Covid-19 okrepila. Veliko smo se naučili, medtem ko smo bili prisiljeni spreminjati svoja poslovne procese in komunikacijske poti. Že zdaj je jasno, da se ne bomo vrnili na točko, kjer smo bili pred pandemijo. Ohraniti moramo vse, kar se je med pandemijo izkazalo za dobro in to vključiti v novo “normalnost”. Eden od izzivov je gotova ta, da moramo kljub orodjem za spletno udeležbo, ki zagotavljajo, da smo spletni udeleženci lahko vključeni na vseh sestankih na isti ravni kot na kraju samem, zavedanju o trajnostnem razvoju in stroških, učinkovitosti spletnih sestankov, prilagajanju delovnih procesov zaposlenih delu od doma poskrbeti, da člani ekipe ostanejo povezani.

Nacionalni registri za vrhnje domene se bomo v prihodnosti soočali s številnimi izzivi in spremembami, vendar je zaradi vsega tega še večji izziv biti vodja enega izmed njih in seveda predsednik upravnega odbora CENTR-a.