Obstaja anekdota, da smo si želeli .sl domeno, ki pa je bila že zasedena (Sierra Leone) in tako je Slovenija v prvi polovici leta 1992 dobila oznako .si.
Dvoznakovne oznake podeljuje mednarodna organizacija za standardizacijo ISO s sedežem v Ženevi. Ena izmed nalog je, da skrbijo za mednarodno priznane oznake držav in njihovih delov. Na podlagi tega standarda se uporabljajo oznake držav v poštnih storitvah, imamo jih tudi v potnih listih in nenazadanje kot vrhnje domene v spletnih naslovih.
Uradni podatki za Slovenijo so na tej strani.
Javni zavod Arnes je bil ustanovljen 7. 5. 1992 z odlokom v uradnem listu in ena izmed njegovih dejavnosti je “upravljanje slovenskega naslovnega prostora (koda SI) v računalniških mrežah”. S tem Arnes postane register za .si domeno.
Register upravlja podatkovno bazo vseh domen in oseb, ki so te domene registrirali. Pravtako tudi vzdržuje sistem za registracijo domen in DNS strežnik za .si, ki vsebuje seznam domen in njihovih imenskih strežnikov, ta seznam pa se nato distribuira po ostalih strežnikih po svetu.
V tujini se uporablja tudi izraz Network Information center (NIC). Pojdite na stran nic.si in poglejte kam pridete. Poskusite vpisati kakšno drugo vrhnjo domeno in preverite kako je drugod, recimo nic.it, nic.us, nic.cc.
S tem dejanjem se .si spravi v pogon. Sedaj je možna registracija pod domeno .si in razreševanje spletnih naslovov.
Uradni datum registracije pri IANA je 1. 4. 1992, ta datum štejemo za rojstni dan domene .si.
IANA (Internet Assigned Numbers Authority) je organizacija, ki vodi seznam vseh spletnih končnic oz. vrhnjih domen in vzdržuje t.i. korenski strežnik. Ta strežnik vsebuje podatke o vseh vrhnjih domenah in domenskih strežnikih teh domen. Vrhnjih domen ni malo… Preverite na IANA seznamu, verjetno boste presenečeni.
Zanimivo dejstvo – Nacionalna vrhnja domena .yu je od 1989 leta pripadala Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Z razpadom Jugoslavije je domena prešla na takrat novonastalo Slovenijo, saj smo z naslovnim prostorom .yu upravljali v Ljubljani, vendar se je leta 1994 vrnila Federativni republiki Jugoslaviji. Od takrat naprej je z domeno upravljala univerza v Beogradu.
Pogosto nas sprašujete o prvi registrirani domeni .si. Prva ni ena, prvih je namreč več. Prenesle so se v paketu v katerem so bil med drugim: ki.si, arnes.si, aster.si, ijs.si, zrc-sazu.si, izum.si, pasadena.si, hermes.si, uni-lj.si, uni-mb.si.
Icann je končnico .yu s seznama dovoljenih nacionalnih vrhnjih domen umaknil leta 2006, vsem upravljalcem spletnih strani pa ponudil prehodno obdobje, v katerem so lahko .yu domene, prenesli na nacionalne vrhnje domene novonastalih držav. Spletne strani pod domeno .yu, niso bile več dostopne od 30. septembra 2009.
Pravila za registracijo domen pod .si, ki so veljala do 31. 3. 2005, so bila precej stroga. Stroga pravila imajo kar nekaj prednosti: sama po sebi preprečujejo morebitne spore zaradi upravičenosti do domene, kakor tudi spore v povezavi z blagovnimi znamkami; naslovni prostor je pregleden, domena pa tudi »čaka« na organizacije, ki so prednosti interneta odkrile kasneje. Večina evropskih registrov je na začetku delovanja dodeljevala domene pod svojimi nacionalnimi domenami po podobnih pravilih. Z razširjenostjo interneta je rasla tudi potreba po večji fleksibilnosti pri registraciji domen.
Stroga pravila imajo namreč slabost, da domene ne more registrirati, kdor si jo želi. Zato so že okrog leta 2000 posamezni uporabniki interneta v Sloveniji izrazili željo po sprostitvi pravil za registracijo domen. Arnes je odprl elektronski forum, na katerem so se zbirali predlogi in želje lokalne internetne skupnosti. Obenem se je posvetoval z zainteresirano strokovno in laično javnostjo, s pravniki, strokovnjaki za intelektualno lastnino, z Gospodarsko zbornico in Združenjem slovenskih ponudnikov internetnih storitev SISPA. Na številnih predavanjih je predstavil možne sisteme za registracijo domen in zbiral mnenja. Rezultat posvetovanj je bila ugotovitev, da si večina želi, da bi bila pravila za registracijo domen .si liberalnejša.
CENTR je združenje evropskih nacionalnih registrov za vrhnje domene (ccTLD), kot sta npr. .de za Nemčijo ali .si za Slovenijo.
Trenutno šteje 53 polnopravnih in 9 pridruženih članov, ki so odgovorni za več kot 80 % vseh registriranih domen po vsem svetu. Cilj CENTR-a je spodbujanje in sodelovanje pri razvoju standardov in najboljših praks med registri za nacionalne vrhnje domene. Polnopravno članstvo je odprto za organizacije, podjetja ali posameznike, ki upravljajo s ccTLD.
CENTR je bil ustanovljen marca 1998, njegove dejavnosti se financirajo iz članarine. Združenje ima fokus v Evropi, vendar za članstvo ni geografskih omejitev. Poleg več kot štiridesetih držav v regiji, ima CENTR člane tudi v državah izven Evrope (kot so Iran, Japonska, Nova Zelandija in Kanada).
CENTR izvaja posvete glede aktivnosti zakonodajnih organov, ki vplivajo na registre nacionalnih vrhnjih domen in deluje kot komunikacijski kanal za upravljalce interneta in druge organizacije, ki se ukvarjajo z internetom. Spodbuja in zagovarja interese nacionalnih registrov. Ker se pravila in postopki za registracijo domen precej razlikujejo med državami je cilj CENTR-a zbiranje informacij in dokumentiranje njihovih praks. Deluje kot kontaktna točka, spodbuja komunikacijo med registri in s tem zagotavlja boljše storitev za uporabnike.
Že konec leta 2001 se je začel proces postopnega sproščanja pravil za registracijo domen .si. Med uvajanjem sprememb je Arnes pripravljal celotno prenovo sistema za registracijo domen. Projekt je bil obsežen in zahteven tako s stališča programskih rešitev, kakor tudi s pravnega in z administrativnega. Proces liberalizacije je namreč enosmeren: ko enkrat narediš korak naprej, vračanje na staro stanje praktično ni več mogoče.
Z novimi pravili za registracijo domen pod .si je bilo potrebno vzpostaviti tudi sistem registrarjev. Razlogov za to je več. Mednarodna organizacija ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers) je od vseh registrov generičnih domen zahtevala, da vzpostavijo sistem registrarjev. Registri so dolžni delovati po stroškovnem principu, na nivoju registrarjev se s tem vzpostavi tržni princip. Zgledu registrov za generične vrhnje domene (.net, .org, .com …) so sledili tudi številni registri za nacionalne vrhnje domene. Velika večina registrov po Evropi je že delovala preko registrarjev, preostali pa so ta sistemšele uvajali.
Dosedanje izkušnje potrjujejo, da je bila uvedba sistema registrarjev smiselna. Izkazalo se je, da so registracijo domen v imenu prosilcev pogosto že prej urejali njihovi ponudniki internetnih storitev. Z uvedbo sistema registrarjev 4. 4. 2005 so se ti odnosi tudi formalno uredili.
Do 31. 3. 2005 je bila storitev registracije domen brezplačna. Tedaj so bili tudi stroški za registracijo domen kriti iz proračuna, saj je Arnes javni zavod. Po sprostitvi pravil so, zaradi večjega števila registriranih domen, ti stroški narasli. Za domeno pod vrhnjo nacionalno domeno morajo plačevati nosilci po vsej Evropi in ostalem razvitem svetu, cene pa se gibljejo od nekaj evrov do par sto evrov letno.
Z liberalizacijo pravil za registracijo domen pod .si 4. aprila 2005 se je možnost slabovernih registracij precej povečala. V ta namen smo razvili poseben postopek za alternativno reševanje domenskih sporov -ARDS, h kateremu so zavezani vsi nosilci, registrarji in Register.si. Nosilec in pritožnik sta zavezana spoštovati odločitev, sprejeto v postopku, kar pa ne pomeni, da se ne sme sprožiti postopka na sodišču. Po tem postopku se rešujejo samo spori pod vrhnjo domeno .si.
Že ob uvedbi sistema registrarjev in avtomatizaciji Registra.si je Arnes napovedal nadaljnje korake sproščanja pravil za registracijo .si domen. Tako so bile od 6. 11. 2008 uvedene naslednje spremembe:
- domeno lahko registrira tudi fizična oseba iz Slovenije in tujine,
- odpravi se omejitev števila domen na nosilca,
- domeno se lahko registrira/podaljša za obdobje od 1 do 5 let.
20. oktobra 2010 smo za nosilce .si domen omogočili registracijo dvočrkovnih domen, registrarji lahko postanejo tudi tuji poslovni subjekti in nosilci lahko registrirajo IDN domene.
Kaj so IDN domene?
IDN je angleška kratica za internacionalizirane domene, ki vsebujejo vsaj en znak, različen od latiničnih znakov »a-z« (npr. roža.si), ki je naveden v tabeli dovoljenih znakov. Nosilci IDN domen pod .si največkrat registrirajo domene s šumniki, ki so jezikovna posebnost slovenščine.
Poznamo pa tudi IDN nacionalne vrhnje domene. Te vključujejo znake različnih pisav, kot so kitajska, indijska, hebrejska, arabska …
.台湾 (Tajvan)
.香港 (Hong Kong)
.рф (Rusija)
امارات. (ZAE)
